»Sem na Slatkonjo glej, ki v zemskem čaka še prahu,gori v nebo gredé, Deva preblaga, nazaj.Pesmi poslušaj glas, ki ti naša jih grla pojejo,hvalnice naših ust, ki te, Devica, slavé.Usmili vendar se me, ter vzemi prosečega hlapcas svojo pomožno roko gori nad zvezde v nebo.«